Pripravila: Sanja Jazbinšek Sever

To je moj materni jezik in rad/-a ga imam!

Materni jezik je tisti, s katerim nas prvič ogovori mama, v njem spregovorimo svojo prvo besedo, v njem sanjamo, razmišljamo in kamor koli že gremo, ga nosimo s seboj.

Na današnji dan, 21. februarja, praznujemo mednarodni dan maternih jezikov, ki ga je Unesco razglasil za mednarodni dan maternih jezikov leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov. Ti so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik – bengalščino.

Živimo v večjezični in večkulturni družbi. Z mednarodnim dnevom maternih jezikov se opominja pomen ohranjanja kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Ob slovenščini, materinščini večine prebivalcev Slovenije, “živi” pri nas še več kot 50 drugih maternih jezikov.

O svoji materinščini je precej pisal tudi literarni ustvarjalec Ivan Cankar; v Kurentu lahko preberemo, da so bogatejši drugi jeziki, “pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo – ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja ”.

Na vprašanje, kaj je materni jezik, so odgovarjali tudi naši prvošolci. Prisluhnite jim.

“Najlepše sanje se sanjajo v materinem jeziku in najgloblje seže misel, napisana v jeziku, ki ga je človek zajemal z dihom otroštva.” (Milan Petek – Levokov)

Besede in misli izrečene v maternem jeziku zvenijo milo, blagodejno in najlepše; to so besede srca. Ena sama je mama in en sam je materni jezik. Za vsakega človeka ima materinščina posebno čustveno vrednost, zato prisluhnimo čudovitemu zvenu besed v svojem maternem jeziku.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

•