Leto 2020 si bomo zapomnili za vedno. Epidemija Covid-19 je za nekaj mesecev zaprla šolska vrata in pahnila naš pouk za računalniške zaslone. Komunikacija nenadoma ni bila več osebna. Učenci so iskreno pogrešali šolo, družbo, igro in druge socialne stike z vrstniki.
Svet se je obrnil na glavo.
Vas zanima, kako so KORONSKO ŠOLO doživljali četrtošolci? Kliknite na povezavo in si oglejte filmček, ki so ga posneli učenci 4. a.
Materni jezik je tisti, s katerim nas prvič ogovori mama, v njem spregovorimo svojo prvo besedo, v njem sanjamo, razmišljamo in kamor koli že gremo, ga nosimo s seboj.
Na današnji dan, 21. februarja, praznujemo mednarodni dan maternih jezikov, ki ga je Unesco razglasil za mednarodni dan maternih jezikov leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov. Ti so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik – bengalščino.
Živimo v večjezični in večkulturni družbi. Z mednarodnim dnevom maternih jezikov se opominja pomen ohranjanja kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Ob slovenščini, materinščini večine prebivalcev Slovenije, “živi” pri nas še več kot 50 drugih maternih jezikov.
O svoji materinščini je precej pisal tudi literarni ustvarjalec Ivan Cankar; v Kurentu lahko preberemo, da so bogatejši drugi jeziki, “pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo – ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja ”.
Na vprašanje, kaj je materni jezik, so odgovarjali tudi naši prvošolci. Prisluhnite jim.
“Najlepše sanje se sanjajo v materinem jeziku in najgloblje seže misel, napisana v jeziku, ki ga je človek zajemal z dihom otroštva.” (Milan Petek – Levokov)
Besede in misli izrečene v maternem jeziku zvenijo milo, blagodejno in najlepše; to so besede srca. Ena sama je mama in en sam je materni jezik. Za vsakega človeka ima materinščina posebno čustveno vrednost, zato prisluhnimo čudovitemu zvenu besed v svojem maternem jeziku.
Učenci so se lahko pozabavali s prirejanjem ljudske pesmi Marko skače. Na izpisano osnovo pesmi so izbirali svoje ritme, glasbila, nekateri tudi melodijo.
Največji slovenski pesnik, France Prešeren, se nam razkriva v različnih in vedno novih podobah. Živi v nas, ko prebiramo njegove pesmi, ko spoznavamo skrivnosti njegovega življenja. Na kulturni dan si vzamemo čas za branje ali poslušanje pesmi in zgodb, še posebej, če živimo slogan Kultura je pri nas doma.
Skozi kulturo se kaže naše duhovno bogastvo. Kulturna dediščina je zaklad, ki ga ohranjamo in negujemo. Ob slovenskem kulturnem prazniku so učenci od 4. do 9. razreda v delavnicah potovali po stezicah ljudskega izročila. S potepom po delavnicah so prebirali in peli ljudske pesmi, izdelali ljudsko glasbilo in z njim obogatili peto pesem, spoznavali so ljudska oblačila in besedišče naših babic. Za razvedrilo pa so se igrali stare ljudske igre.
Se še spomnite svojih šolskih dni, ko ste se učili o Francetu Prešernu in njegovem ustvarjanju? Prepričani smo, da lahko še vedno poveste veliko o njem.
V branje vam ob kulturnem prazniku ponujamo čisto sveže tiskan časopis Prešernopis, ki ga je pripravila Sanja Jazbinšek Sever. Verjamemo, da boste med zapisanim našli kaj, česar še niste vedeli.
Petkovo dopoldne je bilo pri nas posvečeno kulturi. Tudi učenci prvega triletja so raziskovali bogastvo ljudskega izročila. Spoznali so Mojco Pokrajculjo in njene obiskovalce, se srečali z miško, ki si je razparala trebušček, zaplesali na tisto najbolj znano “Ob bistrem potoku je mlin, cin cin …”, se naučili zapeti slovensko ljudsko Pod to goro zeleno … In še in še. Ni manjkalo ustvarjanja, klepetanja, druženja. Ugotovitev kulturnega dne je bila, da je slovensko ljudsko izročilo res bogato. Vesel ponedeljkov Prešernov dan!
Danes imamo pri nas kulturni dan. Raziskovali bomo ljudsko izročilo. Teme, ki nas bodo danes zaposlovale so raznolike in zanimive. Tu je načrt, ki vas bo popeljal po “tistih stezicah” do različnih nalog. Pokukajte, raziskujte …
V tednu pisanja roko smo z mislijo na svoje najbližje in prijatelje ustvarjali pisma. Pisali smo male in velike, pisane in tiskane črke, narisali tudi kakšno risbo. Mnogim smo pričarali nasmeh na obraz. Tudi učitelji smo se potrudili in s svojimi rokopisi za vas pripravili poseben izziv Le kateri učitelj tako piše?.
Vabljeni k ogledu pisem, prepoznavanju pisav in reševanju kviza Le kateri učitelj tako piše?.
Za reševanje kviza kliknite na sliko, ki vas bo popeljala do povezave:
Lepe misli so najlepše napisane z roko. Izražajo izvirnost in željo po toplih medčloveških odnosih, zato radi pišemo z roko.
Za konec pa si lahko preberete tudi članek o našem pisanju z roko, ki je bil objavljen v Našem času.
