Tudi drugošolci smo kulturni dan preživeli ustvarjalno. Obravnavali smo deklamacijo Andreja Rozmana Roze, Marela. Otroci so spoznali zanimivo pesem. Ob besedi marela je njihova domišljija poletela do neba, saj se dežnik – marela lahko spremeni v marsikaj. Najprej smo ustvarjali besedno, pesem so obogatili s svojimi besedami. Ob tem smo se zelo zabavali. V nadaljevanju smo si izdelali še dežnike – marele in jih na lasten način pobarvali ter okrasili. Marele krasijo zdaj naš hodnik.
Prvošolci vemo. Na kulturnem dnevu smo spoznali zanimive uganke Rozmana Roze. Nekatere so bile že kar težke, ampak brez skrbi. Uspelo nam je in razvozlali smo prav vse. Izvedeli smo, da je Andrej Rozman Roza pisatelj in pesnik. Da knjige izgledajo tako lepo, je potreben še nekdo. Ilustrator. Zapletena beseda. Ampak prvošolci zdaj dobro vemo, da je to tisti, ki poskrbi, da knjige oživijo tudi v slikah. Spremenili smo se v prave ilustratorje in nekatere uganke ilustrirali tudi sami. Te zdaj krasijo panoje v naši garderobi. Iz njih smo izdelali tudi čisto pravo knjigo. Če te zanima odgovor na zgornjo uganko, in če bi se rad preizkusil še v kateri, nas le obišči v garderobi in si kakšno preberi. Uganke z našimi ilustracijami pa lahko poiščeš tudi v šolski knjižnici.
Kultura. Bogata in mogočna beseda, ki odmeva in se dotika prav vsakega izmed nas. S kulturo živimo, jo ustvarjamo, doživljamo in širimo. Kultura se vedno znova razkriva v nas in nas navdaja z navdušenjem.
7. februarja, dan pred slovenskim kulturnim praznikom, smo obudili spomin na našega največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna. In ker kultura še kako zelo živi, smo se vsi učenci od 1. do 9. razreda ta dan podali na (kul)turno pot z našim literarnim in gledališkim ustvarjalcem Andrejem Rozmanom Rozo. V dopoldanskih delavnicah, ki smo jih poimenovali po istoimenski pesmi Andreja Rozmana Roze Nekaj ti moram povedat, smo prebirali stvaritve Roze in ustvarjali na najrazličnejše načine.
Vabljeni, da nas v mesecu kulture obiščete na našem blogu Kultura bogati in podoživite utrip (kul)ture z Andrejem Rozmanom Rozo.
Priprave na kulturni dan o Andreju Rozmanu Rozi so se v šolski knjižnici pričele že 14 dni pred kulturnim dnem. Knjižničarka Urška Sotler si je zamislila, da bi skupaj z učenci posneli video o Rozi. Pobrskala je knjige in splet ter našla veliko zanimivosti o pesniku, pisatelju in dramatiku Andreju Rozmanu Rozi, napisala scenarij, prosila za sodelovanje nekaj učencev in snemanje videa se je lahko začelo. Nik, Lučka, Eva, Freja in Manca so odlično opravili svojo nalogo in video o našem umetniku so si učenci od 1. do 9. razreda ogledali kot uvod v kulturni dan. Verjamemo, da so si ga z zanimanjem ogledali, saj video nazorno prikazuje zanimivo življenje in ustvarjanje prav posebnega umetnika, ki je nekoč rekel: “Po celem svetu hodimo v pižami in s copati, nikomur nič ne jemljemo, pa smo vse bolj bogati, zato ker so na svetu knjige in ker znamo brati.”
Pa začnimo naše februarsko kulturno popotovanje z ogledom filma tudi mi.
Mladi literati ustvarjajo za literarne natečaje
Pripravili: Sanja Jazbinšek Sever in Jana Frangeš
Mladi literati naše šole svoja razmišljanja, videnja in čustvovanja skozi pesniške metafore in pripovedi prelivajo na bel papir.
V letošnjem šolskem letu smo sodelovali na naslednjih literarnih natečajih: Mlada vilenica, Evropa v šoli in na natečaju Mestne knjižnice Velenje – Moj dežnik je lahko …
Prijazno vabljeni k prebiranju literarnih del naših učencev.
Ta teden pišemo z roko. Tudi pri nas se namreč že nekaj let pridružujemo projektu. Osrednja tema Tedna pisanja z roko 2022 je Pišem z roko, ker …
Pripravila: Barbara Čevnik
V petek, 23. aprila 2021, so se med 10. in 11. uro po celi Sloveniji prepevale ljudske pesmi v projektu Vseslovensko petje s srci. Pri ohranjanju ljudske pesmi smo sodelovali tudi učenci in učitelji naše šole ter znova dokazali, da radi prepevamo, da so srca vedno odprta za ljudsko petje.
Vabljeni, da prisluhnete glasovom naše šole.
Pripravila: Maja Pirnat
Ali veste, zakaj praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic ravno 23. aprila?
23. aprila goduje sv. Jurij, zaščitnik viničarjev, viteških redov, tabornikov, kmetov, sadjarjev, rudarjev, lončarjev, popotnikov in konjarjev.
Jurjevo je v Kataloniji dan vrtnice (el dia de rosa) in dan knjige (el dia del libre). Ta dan si Katalonci po tradiciji podarjajo vrtnice in knjige. Seveda je praznik tesno povezan s književnostjo, tega dne sta namreč umrla znamenita pisca Miguel de Cervantes in William Shakespeare, oba leta 1616. V počastitev vseh književnikov sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic.
Z idejo in geslom »Podarimo knjigo« 23. april označujemo kot dan podarjanja knjig drug drugemu.
Pripravili: Sanja Jazbinšek Sever in Zala Krajnc
Prisluhnite ljudski pravljici Zlata ptica, ki jo pripovedujeta Karin Komljanec in Srečko Meh.
Lahko pa obiščete tudi spletno stran Lahkonočnic in si izberete eno izmed pravljic , ki jih ponuja.
Seveda pa bo za današnji dan najbolje, če boste danes sami pripovedovali zgodbico, ki jo imate najraje. Hitro si izberite poslušalce.
Pripravili: Marjana Šeško in Deja Božič
Leto 2020 si bomo zapomnili za vedno. Epidemija Covid-19 je za nekaj mesecev zaprla šolska vrata in pahnila naš pouk za računalniške zaslone. Komunikacija nenadoma ni bila več osebna. Učenci so iskreno pogrešali šolo, družbo, igro in druge socialne stike z vrstniki.
Svet se je obrnil na glavo.
Vas zanima, kako so KORONSKO ŠOLO doživljali četrtošolci? Kliknite na povezavo in si oglejte filmček, ki so ga posneli učenci 4. a.
Vam je bilo všeč? Premiera filma učencev 4. b sledi v prihodnjih dneh.
Pripravila: Sanja Jazbinšek Sever
To je moj materni jezik in rad/-a ga imam!
Materni jezik je tisti, s katerim nas prvič ogovori mama, v njem spregovorimo svojo prvo besedo, v njem sanjamo, razmišljamo in kamor koli že gremo, ga nosimo s seboj.
Na današnji dan, 21. februarja, praznujemo mednarodni dan maternih jezikov, ki ga je Unesco razglasil za mednarodni dan maternih jezikov leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov. Ti so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik – bengalščino.
Živimo v večjezični in večkulturni družbi. Z mednarodnim dnevom maternih jezikov se opominja pomen ohranjanja kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Ob slovenščini, materinščini večine prebivalcev Slovenije, “živi” pri nas še več kot 50 drugih maternih jezikov.
O svoji materinščini je precej pisal tudi literarni ustvarjalec Ivan Cankar; v Kurentu lahko preberemo, da so bogatejši drugi jeziki, “pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo – ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja ”.
Na vprašanje, kaj je materni jezik, so odgovarjali tudi naši prvošolci. Prisluhnite jim.
“Najlepše sanje se sanjajo v materinem jeziku in najgloblje seže misel, napisana v jeziku, ki ga je človek zajemal z dihom otroštva.” (Milan Petek – Levokov)
Besede in misli izrečene v maternem jeziku zvenijo milo, blagodejno in najlepše; to so besede srca. Ena sama je mama in en sam je materni jezik. Za vsakega človeka ima materinščina posebno čustveno vrednost, zato prisluhnimo čudovitemu zvenu besed v svojem maternem jeziku.
